Dobro zdravstveno zavarovanje je naravnost ključno, če se želimo brezskrbno spopadati z raznimi vsakodnevnimi izzivi, uživati v prostočasnih aktivnostih in nasploh živeti brez pretiranih skrbi.
Če zavarovanja nimamo, nas lahko vrže iz tira že manjša poškodba ali bolezen, takoj bodo nastali visoki stroški in naleteli bomo še na druge komplikacije. Ker je pri nas osnovno zdravstveno zavarovanje obvezno, se tem nevšečnostim hočeš nočeš izognemo, a vseeno to zahteva nekaj pozornosti in priprave.
Poleg tega nam obvezno zavarovanje ponuja le osnovno kritje, temu je pravzaprav tudi namenjeno. Zagotavlja osnovno zdravstveno varnost za vse državljane, medtem ko je treba za dodatno kritje in nadstandard plačati ali pa izbrati dodatno zavarovanje. Tu se osnovno zdravstveno zavarovanje dopolnjuje z drugimi možnostmi, ki jih ponujajo zavarovalnice – predvsem gre izpostaviti dopolnilno in dodatno zdravstveno zavarovanje.
Že osnovno zavarovanje pa lahko prinaša nepričakovane preglavice in stroške. Še posebej za tiste, ki ne vedo, kdo mora takšno zavarovanje skleniti, kdaj in kako ga sklenemo ter koliko bo stalo. Čeprav gre za obvezno zavarovanje, ki naj bi ga imeli vsi, to še še pomeni, da bomo osnovno zavarovanje enostavno sklenili in da nas ne bo veliko stalo.
Kazalo vsebine
Ravno zato, ker je osnovno zavarovanje namenjeno vsem, se srečujemo z različnimi variantami in prilagojenimi rešitvami. Iščemo najboljše možnosti za urejeno financiranje in podaljševanje zavarovanja, če se le da, se s tem ne želimo ukvarjati sami.
Dobra novica je torej ta, da za naše zavarovanje pogosto skrbijo drugi. Ureditev je namreč takšna, da se zavarovanje lahko financira iz različnih virov, odvisno od statusa zavarovanca.
Poznamo več različnih kategorij, v katere se razvrščamo, vsaka pa ima svoje kriterije pri sklenitvi in plačevanju zavarovanja. Samo osnovno zdravstveno zavarovanje še vedno ponuja enako kritje in v praksi pri koriščenju teh storitev ni razlik, razlike so le v financiranju, v načinu sklenitve in plačevanja zavarovanja.
Kako torej kar najbolj enostavno do osnovnega zavarovanja? Najlažje tako, da smo zavarovani samodejno zaradi našega statusa. To velja recimo za otroke in mladostnike, ki so vključeni v izobraževalni sistem, do dopolnjenega 26. leta starosti so zavarovani kot družinski člani in se s tem ne bodo ukvarjali.
Prav tako imajo osnovno zavarovanje zaposleni odrasli, ki jim zavarovanje ureja in financira delodajalec kot del bruto plače. Ni dobrodošlo zgolj to, da se prispevki samodejno financirajo s strani delodajalca, še bolje je, da se nam z zavarovanjem ni treba ukvarjati. Podobno velja še za nekatere druge statuse, v katere se lahko uvrstimo. Zelo pozorni pa moramo biti v primeru, da takšnega statusa nimamo in moramo osnovno zdravstveno zavarovanje urejati sami.
Urejanje zavarovanja sicer ni kakšen velik bav bav, a vseeno zahteva nekaj pozornosti in dela, pa tudi nekaj denarja. To bo naloga za tiste, ki nimajo ustreznega statusa, po katerem bi jim zavarovanje urejal kdo drug. S strani delodajalca seveda ne morejo biti zaposleni brezposelni, enako pa velja za samostojne podjetnike. Posebno kategorijo predstavljajo osebe brez prihodkov, na osnovno zdravstveno zavarovanje pa morajo paziti še mladi, ki dopolnijo 26 let starosti ali ostanejo brez statusa dijaka oziroma študenta.
V teh primerih moramo sami najti pravo rešitev za sklenitev in financiranje zavarovanja. Še vedno sicer lahko računamo na pomoč, v primeru brezposelnosti dobimo asistenco pri zavodu za zaposlovanje, osebe brez prihodkov imajo lahko tudi določene olajšave. Samostojnim podjetnikom lahko socialne prispevke obračunava računovodski servis, tako da s tem tudi ne bo nujno veliko dela, čeprav moramo zavarovanje pravočasno skleniti in redno plačevati.
Če moramo za zavarovanje skrbeti sami, bomo pozorni tudi na nekatere dodatne preglavice. Recimo to, da bomo morali plačevati prispevke tudi za nazaj za čas, ko nismo bili zavarovani, četudi nam v tem času seveda ne pripadajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja.
Upoštevati moramo tudi to, da ima osnovno zdravstveno zavarovanje le omejeno kritje, s katerim verjetno ne bomo povsem zadovoljni. Zavarovanje je pogosto kompromis in v idealnem primeru se seveda izkaže, da ga sploh ne potrebujemo – če se nikoli ne srečamo s kakšnimi nezgodami, poškodbami in boleznimi, storitev zdravstvenega sistema ne bomo potrebovali. Še vedno moramo imeti osnovno zavarovanje, ki je obvezno, a o drugih možnostih ne bo treba povpraševati. Žal ne moremo vnaprej vedeti, da bomo imeli srečo. Bolje je predvidevati, da bomo naposled potrebovali storitve zdravstvenega sistema, takrat pa bo seveda prepozno za iskanje dobrih paketov zavarovalnic.
Zato se že pravočasno zavarujemo še z dopolnilnim in dodatnim zavarovanjem. Dopolnilno zavarovanje krije stroške, ki nastanejo pri nekaterih osnovnih zdravstvenih storitvah, tako da pri koriščenju storitev iz osnovnega zavarovanja ne bodo nastali nepredvideni stroški. Dodatno zavarovanje pa nam ponuja razširjeno kritje in boljšo izkušnjo pri koriščenju teh storitev. K temu dodamo še razna druga zavarovanja, predvsem nezgodna zavarovanja, na ta način bomo osnovno zdravstveno zavarovanje dobro nadgradili in kar se da poskrbeli za brezskrbno življenje.
